Izzivi načrtovanja prenove Starega trga

Izdelava projektne dokumentacije je pomemben in neizogiben del zgodbe vsakega posega v prostor. Pot od ideje, preko načrta do izvedbe in končne podobe je dolga in zahtevna. Še posebno, če se lotimo tako kompleksnega projekta, kot je prenova starega dela mesta.

Sam projekt je sestavljen iz treh delov – treh območij, ki so jih projektirali trije različni projektanti z ekipami. Načrte za Kreativni center Čuk in njegovo okolico je izdelal Projektivni biro Velenje (vodja projekta Uroš Lokan, univ. dipl. inž. arh.). Ureditev novega objekta z aneksom in trga je izdelala ekipa Adesca, d. o. o, kjer je vodja projekta Rok Ževart, univ. dipl. inž. arh.. Tretji del projekta – celotno ureditev ceste skozi staro Velenje je izdelalo Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. (vodja projekta Domen Bastič, dipl. inž. grad.).

Detajl načrta situacije, vir: Adesco d.o.o.

Usklajevanje vseh treh delov projekta prenove Starega trga je velik izziv in pogoj za celovito zaključeno celoto. Tudi v nadaljevanju novice se posvečamo izzivom, s katerimi so se spopadali projektanti pri načrtovanju in izvedbi prenove Starega Velenja, o njih pa smo se pogovarjali z Rokom Ževartom, univ. dipl. inž. arh.

V uvodu nam je povedal, da je projektiranje starega, strjenega dela mesta polno izzivov in presenečenj, ki se nadaljujejo tudi pri izvajanju načrtovanega. Pri projektiranju so morali upoštevati mnoge vidike. Izhajali so iz stanja prostora – obstoječih stavb in površin, lastništva, različnih varovanj, povezav, infrastrukture, obdajajoče krajine, različnih pogledov na prostor … Pri tem so jih spremljala nepredvidljiva odkritja, ki so pogosta v starejših strnjenih urbanih območjih npr. infrastruktura, ki ni označena na nobenem načrtu stanja, vprašljiva statika starih objektov in njihove morebitne poškodbe. V ta namen so pred začetkom gradnje izvedli natančen pregled obstoječih okoliških objektov in evidentirali vse obstoječe poškodbe. Pri sami tehnologiji gradnje so morali upoštevati strnjenost območja gradnje in vsa dela izvajati z ustrezno mehanizacijo. Ker je območje Starega trga kulturna dediščina, odloča o tem, kaj se mora na območju ohraniti in kaj ne Zavod za varstvo kulturne dediščine. Zato so projektanti pridobili smernice, ki so jih upoštevali pri načrtovanju projekta prenove in na koncu pridobili soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. To je tudi eden od pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek izvedbe prenove. Po Ževartovih besedah je poznavanje stanja prostora ključnega pomena za uspešen začetek načrtovanja, za (dolgo)živost prenovljenega območja po izvedbi pa dobra vizija za prihodnost. Poznati moramo odgovore na vprašanja: kaj se bo po prenovi v prostoru dogajalo, kdo bo prostor uporabljal in kdaj ter kako pogosto ga bo uporabljal. Ob upoštevanju vseh začetnih pogojev in smernic čaka projektanta naslednji izziv: nove površine in stavbe mora ustrezno umestiti v prostor. Kako? Tako, da bo prostor funkcionalno in estetsko dovršen. Ževart pove, da je bilo treba pri projektiranju prenove Starega trga vzpostaviti, novo večjo odprto javno površino (trg), spremeniti prometno ureditev, zamenjati vso obstoječo infrastrukturo in nadomestiti dva objekta. Prvi med njima je sedanji Kreativni center Čuk skupine inženirjev iz Projektivnega biroja Velenje. Stoji na istem mestu kot njegov predhodnik, tudi njegova zunanja podoba se zgleduje po nekdanjem objektu. Drugi nov objekt nadomešča hišo z mnogim poznanim kotnim balkonom, ki je bila zaradi dotrajanosti porušena že kar nekaj let nazaj. Tudi nov objekt ima pravljičen balkon in fasada njegovega grajenega dela se je lepo ujela v starotrški duh. O tem, da je stavba nova pa govori njen steklen del – kubus v črnem steklu. Na Starem trgu nastajajo tudi talne površine. Po besedah projektanta so bili pri izboru materiala in ustroja talnih površin največji izzivi trajnost, umeščenost v prostor ter tudi odvodnjavanje. Pri tem so morali biti pozorni tudi na vhode obstoječih objektov, ki so verjetno prav zaradi vode nekaj decimetrov nad novo talno površino in jim je bilo treba zato predvideti varen prehod na pločnik. Zagotovo je bil še eden večjih izzivov projektiranja najti rešitev za umestitev večjega drevesa v utrjeno površino brez zemlje. Kmalu bo vidno, da so tudi ta problem dobro rešili. Več o tem pa v eni izmed prihajajočih novic.

Območje revitalizacije starotrškega jedra, foto: Roman Bor

Deli na

Start typing and press Enter to search

Shopping Cart