Na današnji dan se je rodil Starovelenjčan Gustav Šilih
Ste vedeli, da je prav tam, kjer nas podhod pri Vili Bianca privede na prag Starega Velenja, stala hiša, v kateri se je rodil cenjen šaleški rojak Gustav Šilih?
31. julija leta 1893 se je v Velenju rodil slovenski pedagog, mladinski pisatelj in urednik Gustav Šilih. V rojstnem kraju ga cenimo tako zaradi njegovega pedagoškega dela. Po njem je poimenovala druga osnovna šola, ki so jo leta 1962 zgradili v Velenju. Zapustil pa je tudi dolinsko bajko Nekoč je bilo jezero in roman Beli dvor – oba sta literarni fikciji, ki sta umeščeni v Šaleško dolino.
Na kraju, kjer je nekoč stala njegova rojstna hiša, je danes spominska plošča.
Mestna občina Velenje je ob 125. obletnici njegovega rojstva in stoti obletnici konca prve svetovne vojne in boja za severno mejo Gustavu Šilihu na mestu, kjer je stala njegova rojstna hiša, postavila spominsko ploščo. Gustav Šilih, ki je diplomiral iz pedagogike, psihologije in nemškega jezika s književnostjo, se je namreč boril na soški fronti, kjer je bil ranjen, leta 1918 pa je kot borec pod poveljem Rudolfa Maistra sodeloval v boju za severno mejo.
Njegova mladinska romana sta jezikovno posodobljena v spominski enoknjižni izdaji, ki je izšla ob 125. obletnici njegovega rojstva.
Mestna občina Velenje se je rojaku poklonila tudi s ponovno, tokrat enoknjižno izdajo njegove dolinske bajke Nekoč je bilo jezero in domoljubnega romana Beli dvor, ki sta zaradi arhaičnega jezika potrebovala jezikovno redakcijo. Izšla je pri Velenjski knjižni fundaciji.
Gustav Šilih je oral ledino na področju slovenske pedagogike in didaktike, s številnimi knjižnimi in drugimi strokovnimi zapisi pa populariziral napredne ideje. Objavil je deset knjig s področja pedagogike ter več kot 360 razprav in člankov. Bil je predsednik Zveze pedagoških društev Slovenije, profesor in ravnatelj mariborskega učiteljišča, v Mariboru pa je ustanovil tudi vzgojno posvetovalnico. Kot literat je največje priznanje dobil po izidu mladinskega romana Beli dvor, ki se je zaradi domoljubnih idej znašel na okupatorjevem spisku prepovedane literature. Živel in služboval je v Mariboru, kjer je umrl leta 1961.
