V vrtu življenja

Fotografsko-filmska galerija Fbunker v podhodu v Staro Velenje gosti razstavo litovske fotografinje Emilije Petrauskienė, ki je nedavno obiskala Velenje in tu predstavila svoje delo. Ukvarja se predvsem z botanično fotografijo v starinski tehniki mokrega kolodija. 

Emilija Petrauskienė, ki živina obrobju Vilne, je po poklicu družinska zdravnica, s fotografijo pa se ukvarja ljubiteljsko. Njena pot do tega, kar počne danes, se je začela že v otroštvu – starša sta se ukvarjala z različnimi umetniškimi zvrstmi in estetika je bila pri Emiliji doma pomembna vrednota. Ko se je pred več kot desetimi leti začela ukvarjati s fotografijo, je kmalu prešla na analogno tehniko – najprej na film, nato pa na tehniko mokrega kolodija, ki izvira iz 19. stoletja. 

Fotografija je tesno povezana z njenim delom zdravnice. Je nekakšna protiutež žalosti, bolečini in zaskrbljenosti, ki jo doživlja vsak dan v službi. Avtorica verjame, da je pobeg v lepoto ključen v našem življenju in da deluje blagodejno – ne samo na našega duha, ampak tudi na naše telo. 

Trenutno se Emilija Petrauskienė največ ukvarja s svojim nadaljevalnim projektom »Srebrni vrt«, v okviru katerega fotografira rastline v tehniki mokrega kolodija. Projekt ji je prinesel priznanje tudi v mednarodni javnosti – leta 2017 je bila opažena v Lens Culture tekmovanjih Emerging Talent in Exposure, leta 2018 je bila nominirana v odprtem tekmovanju Sony Photography Awards v kategoriji Tihožitje, prav tako v litovskem tekmovanju Debut 2018. V skupinskih in individualnih razstavah sodeluje doma in v tujini. Med večje dosežke šteje udeležbo na RHS London Botanical Art and Photography Show leta 2019. 

Srebrni vrt je projekt, ki ga Emilija Petrauskienė ustvarja že več let. Je nekakšna rekonstrukcija vrta njenega otroštva na mokri plošči. Kot herbarij, le da na fotografski način. Od tod tudi naslov projekta – v procesu fotografiranja s to tehniko se namreč uporablja srebro. Tehnika mokrega kolodija v umetniškem smislu prispeva podobam občutek sentimentalnosti, poudarja njihovo grafično teksturo. To je dolg fotografski proces, ki poudarja ujet vtis začasnosti in preteklosti. Kot pravi avtorica, je to potovanje v času nazaj, ko še ni bilo naglice, poletne počitnice pa so se zdele večne. Ob potovanju v preteklost so iz vrta izginile barve in je ostala samo svetloba in oblika rastlin.

Emilija Petrauskienė pravi, da je med študijem medicine izoblikovala svojevrstno videnje in dojemanje vizualne umetnosti, nekakšen anatomski pristop. Želi pogledati globlje, bližje, bolj konkretno, rada analizira detajle. Blizu so ji čiste kompozicije in estetski pristop ter umetnost, ki spodbuja pozitivna čustva.

Navdih išče v flamskem slikarstvu 15. in 16. stoletja, starih znanstvenih herbarijih in litografijah, povojnih skandinavskih oblikovalcih, še posebej so ji blizu slikar, ilustrator in oblikovalec Stig Linberg ter klasični fotografi, kot so Karl Blossfeldt, Joan Fontcuberta, Sally Mann, Irving Penn, Jan Bulhak in drugi. A največji navdih so zanjo narava in cvetoči vrtovi, v kakršnem živi in ga ustvarja tudi sama – poleg hiše na obrobju Vilne. 

Nenazadnje so na tovrsten način ustvarjene fotografije lahko izredno zanimiv muzejski medij – način dokumentiranja sedanjosti, ki že tukaj in zdaj daje občutek ujete preteklosti z veliko mero natančnosti, dokumentarnosti, sporočilnosti in avtentičnosti, ki je pri muzejskem pristopu tako pomembna. Zato je pričujoča razstava le začetek zanimivega in navdihujočega sodelovanja med fotografinjo Emilijo Petrauskienė in Muzejem Velenje, ki bo v prihodnje prineslo še marsikatero odkritje. Na pričujočih razstavah Srebrni vrt v atriju Velenjskega gradu in Srebrni vrt: plevel v Fbunkru pa se boste sprehodili po vrtu s cvetočimi rožami in zelišči, zelenjavo, drevesi in tudi plevelom. Tako kot v življenju.

Razstava na Velenjskem gradu bo na ogled do 4. avgusta, v Fbunkru pa do 27. avgusta.
Deli na

Start typing and press Enter to search

Shopping Cart