Zgodovina Starega Velenja

DEDIŠČINA STAROTRŠKEGA JEDRA V BESEDI IN SLIKI

Današnje Staro Velenje je naselje
ob vznožju Velenjskega gradu.

Nekdanji trg se v pisnih virih prvič omenja leta 1264, ko se v listini, s katero so razreševali vprašanje podrejenosti cerkve sv. Martina med škalsko župnijo in šaleškim graščakom kot potomcem ustanoviteljev te cerkve kot priče pojavijo velenjski tržani Gebhard in Reinhard »civis de Weln« ter Herman »de Weln«.

Nastanku naselja, ki so mu trške pravice le malo pred to omembo podelili gospodje Kunšperški, prvi lastniki Velenjskega gradu, je poleg grajskega zavetja botrovala odlična lega ob križišču poti, ki so povezovale Celje in Savinjsko dolino s Koroško.

Poravnalna listina med gornjegrajskim samostanom in šaleškimi plemiči v zvezi s pravicami nad cerkvijo sv. Martina pri Velenju, v kateri se prvič posredno omeni trg Velenje (Weln).

Hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani, NŠAL 101, št. 26 (1264 januar 13., Škale pri Velenju).

Ime je naselje prav tako kot grad nad njim prevzelo po srednjeveški vasi, prvotnem Velenju na območju današnje Stare vasi.

Nastanek »prvega Velenja« povezujemo z razvojem bližnje vasi Škale, ki se je zaradi povečanja počasi začela deliti v dve naselji in mlajši del je dobil ime Velenje (staroslova(e)nska beseda »velen« kot krčevina, laz). Zaradi rasti vasi Škale, v kateri je konec 10. ali v začetku 11. stoletja že stala prafarna cerkev sv. Jurija, se je pojavila potreba po še enem upravnem središču, ki bi poleg gospoščine Turn opravljala to nalogo. Sredi 13. stoletja je tako nastal grad Velenje, pod njegovim vznožjem pa skoraj istočasno novo naselje. Ker se je za to naselje začelo uporabljati poimenovanje Velenje, je »prvo Velenje« v ime dobilo pridevnik Staro. Po koncu druge svetovne vojne in nastanku modernega/novega Velenja se je zgodba ponovila: dotedanji trg Velenje so začeli imenovati Staro Velenje, prvotno Velenje pa Stara vas.

17. stoletje – Podoba Velenjskega gradu in trga pod njim v Topographii Ducatus Stiriae (Topografiji vojvodine Štajerske) avtorja M. G. Vischerja z letnico izida 1681. Ime gradu je zabeleženo v njegovi slovenski obliki Wölänä (»Ve-le-ne«).

Bakrorez – grafični list hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; G−21.

17. stoletje – Druga, mlajša veduta Velenja iz Vischerjeve Topografije (G. M. Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, 1681) prav tako prinaša podobo gradu s trgom. Je natančnejša ter zanesljivejša od prve.

Bakrorez – grafični list hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; G−20.

1. pol. 19. stoletja – Grad Velenje in velenjski trg upodobljena v t. i. Stari Kaiserjevi suiti, ki je nastajala v letih 1824−1833. Trg na skrajnem levem delu zaključujejo tri večje stavbe, med katerimi je tudi predhodnica današnje vile Biance.

Litografija z iglo – grafični list hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; G−17.

Sreda 19. stoletja – Velenje z gradom in trgom v t. i. Novi Kaiserjevi suiti, seriji drobnih litografskih vedut s tonskim pretiskom graškega založnika Josepha Franza Kaiserja, ki je nastajala v letih 1835−1850. Grafični list nosi spodaj napis Novo Velenje.

Kolorirana litografija – grafični list hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; G−19.

Čeprav je naselje pod gradom zelo hitro po svojem nastanku dobilo trške pravice, pa se zanj – za razliko od sosednjega, nekoliko mlajšega trga Šoštanj – niso ohranili niti privilegiji niti podatki o trškem sodniku ali o kateri drugi obliki trške (samo)uprave. Velenje v srednjem veku najverjetneje ni imelo svojega trškega sodnika in ni dobilo svojega trškega grba, saj zaradi padca pomena Kunšperških in po letu 1323 njihovih naslednikov Ptujskih nikoli ni preseglo statusa vaškega trga. Je pa imelo Velenje v 15. stoletju pravico do sejma. Kakor so Ptujski počasi izgubljali politično bitko s tekmeci Vovbrškimi in nato Celjskimi, je tudi Velenje izgubljalo boj za primat v dolini proti nekoliko mlajšemu trgu Šoštanj, navkljub porastu njegovega pomena v 16. stoletju, ko je tudi Šaleško dolino in Velenje zajel val reformacije.

Kot pristaš nove vere je med šaleškim plemstvom izstopal predvsem velenjski graščak Baltazar Wagen. Zaslužen je bil, da je trška cerkev sv. Marije, Karmelske Matere Božje, v času med letoma 1572 in 1600, ko je bilo luteranstvo v Šaleški dolini premagano, služila protestantskemu bogoslužju, pokopališče okoli nje pa protestantskim pokopom. Prav tako je bil Baltazar Wagen tisti, ki je poskrbel, da je leta 1574 v velenjskem trgu pričela delovati prva osnovna šola v Šaleški dolini. Pouk je najverjetneje potekal v kaplanovi hiši v trgu, ki je stala na mestu stavbe, v kateri sta danes sedež Krajevne skupnosti Staro Velenje in enota Muzeja Velenje Hiša mineralov. Po prenehanju delovanja te prve velenjske šole je bilo Velenju brez šole vse do leta 1816.

Staro Velenje ima še danes videz manjšega trga, ki ga je določala lega neposredno pod gradom ter na križišču dveh poti. Na vzhodnem delu ga omejuje historična stavba Vile Bianca, ki so jo na mestu prvotne stavbe sredi 19. stoletja dali pozidati grofje de la Fontaine in d’Harnoncourt−Unverzagt, v času od leta 1851 do leta 1858 tudi lastniki Velenjskega gradu, na zahodu pa je trg nekoč zamejeval znani Rakov oziroma Bizjakov hotel, kasneje znan tudi kot Majerholdova hiša. Nobena od hiš, ki so v glavnem nadstropne, saj je bilo pritličje namenjeno obrtniški dejavnosti, ni veliko starejša od 200 let. Trg je namreč 26. maja 1801 v celoti pogorel. O tem požaru poroča tudi napis na kamniti prekladi glavnega portala nekdanje občinske hiše. Trg naj bi leta 1643 popolnoma uničili tudi Turki, ki so v Šaleško dolino ob svojem povratku s Koroške prvič vdrli že v 15. stoletju, natančneje leta 1473. V 16. stoletju je v Velenju kar dvakrat, okoli let 1577 in 1600, morila kuga, leta 1635 pa je tudi v Velenju prišlo do kmečkega upora.

Skozi vso svojo več kot 750-letno burno zgodovino je trg Velenje ostajal majhen provincialni trg, v katerem je bilo sredi 18. stoletja le 16 gospodinjstev z nekaj več kot 82 prebivalci. Številka je v 19. stoletju počasi naraščala in okoli leta 1820 je v trgu (skupaj s Pesjem, Podgorjem, Prelogami in Starim Velenjem) v 31 hišah živelo 147 ljudi, ki so redili 30 konjev in 46 krav. Okoli leta 1885 je trg štel 35 hiš in 266 duš. Pred drugo svetovno vojno, v tridesetih letih 20. stoletja, je bilo v trgu 79 hiš in 648 ljudi.

Kmečka podoba trga, ki se je na začetku 20. stoletja ponašal s hotelom z vrtom ter kar sedmimi gostilnami (med njimi so bile Skazova, Ježovnikova, Gollova, Lahovnikova in Hudovernikova gostilna), je začela na prehodu iz 19. v 20. stoletje postopno izginjati. Takrat se v trgu navajajo tudi trije zdravniki, babica, posojilnica in hranilnica, žaga, mlin ter več obrtnikov. Spremembe je pospešil pojav industrije, predvsem pa je trg rasel po letu 1875, ko je s svojim delovanjem začel velenjski premogovnik, ki je iz leta v leto zaposloval več ljudi. Hkrati se je trg Velenje, ki je od leta 1858 sodil pod šmarško župnijo, z izgradnjo cestne povezave skozi Hudo luknjo leta 1826 ter vzpostavitvijo železniške povezave Celje−Velenje−Dravograd konec 19. stoletja vse bolj odpiral v svet.

Besedilo: Mateja Medved (Muzej Velenje), januar 2021

Viri in literatura:

Tone Ravnikar, Grad Velenje. Skica usode stavbe in njenih prebivalcev, Zbirka Muzejski kolaž 5, Velenje: Muzej Velenje, 2002 in Razstava 233 stopnic v zgodovino.
Razstava o preteklosti Velenja in Šaleške doline ob 750. obletnici prve pisne omembe trga Velenje in ob 55-letnici odprtja novega velenjskega mestnega središča (avtorji: Mateja Medved, Vinko Mihelak in dr. Tone Ravnikar), Muzej Velenje, 2014.

»Živahen« glavni trg (Hauptplatz) današnjega Starega Velenja, ki se “skriva” pod vznožjem srednjeveške stavbe Velenjskega gradu.

Sestavljena barvna razglednica, poslana leta 1900, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-790.

Velenje, ki se v virih kot trg prvič posredno omenja že sredi 13. stoletja, leta 1264, je svojo ruralno podobo ohranil vse do novejšega časa.

Razglednica, poslana leta 1902 oziroma druga 1901, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-904.

Vila Bianca v Starem Velenju, ki jo je dal sredi 19. stoletja na mestu manjšega gospodarskega poslopja tedaj v lasti zdravnika Jos.

Hartingerja postaviti grof Maximilian Viktor de la Fontagne d'Harnoncourt in Unverzagt. Kasneje je stavba prešla v last družine Adamovich de Csepin, ki so Grad Velenje posedovali od leta 1858. Vila je dobila ime po ženi Karla Adamovicha de Csepina, Bianci, rojeni grofici Wickenburški, ki je bila med Velenjčani znana kot velika dobrotnica otrok., poslana leta 1902, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-564.

Glavna trška ulica današnjega Starega Velenja.

Desno je stavba, v kateri je bil mdr. sedež občine, desno t. i. Gollova hiša, nekdanji Hotel Post. Na kamnitem portalu občinske hiše je vklesan zapis, da je trg 26. maja 1801 v celoti pogorel. Razglednica, poslana leta 1902, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-842.

Staro Velenje in velenjski grad

Razglednica poslana leta 1903.

Pogled z grajskega hriba na Staro Velenje in Staro vas v smeri proti Staremu jašku ter Škalam.

Na razglednici je že upodobljena kolodvorska restavracija, ki je bila v lasti Johanna Raka. Letnica postavitve je 1900. Levo od železniške postaje se vidi eden izmed tajhtov, ki so se pojavljali kot posledica rudarjenja. Razglednica, poslana leta 1907, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-840.

Staro Velenje, Velenjski grad in Vila Bianca na prelomu stoletja.

Razglednica, poslana 1908, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-841.

Pogled iz smeri Velenjskega gradu proti Stari vasi, železniški postaji, ki je prve potnike sprejela 27. decembra 1891, ter Staremu jašku.

V ozadju je naselje Škale, ki je kot še več naselij Šaleške doline izginilo kot posledica rudarjenja. Razglednica, poslana leta 1910, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-901.

Današnje Staro Velenje ob vznožju grajskega hriba.

Ne levi strani nekdanji trg zamejuje stavba Vile Biance, ki jo je sredi 19. stoletja dal postaviti brat tedanjega lastnika Velenjskega gradu Maximilian Viktor de la Fontagne d'Harnoncourt in Unverzagt. V ospredju je Valenčakova kapela ter hmeljske kopice. Razglednica, poslana leta 1910, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-230. (barvna varianta pod oznako R-819 oz. 6/45)

Staro Velenje z Gradom Velenje, trško cerkvijo in Vilo Bianco v ozadju.

V ospredju je Valenčakova kapela in hmeljske kopice. Razglednica, poslana leta 1910, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-911. (podobne variante: 6/45, 13/45, 19/45, 21/45, 44/45)

Pogled z grajskega hriba na Staro Velenje in Staro vas v smeri proti Staremu jašku ter Škalam.

Na razglednici je že upodobljena kolodvorska restavracija, ki je bila v lasti Johanna Raka. Letnica izgradnje je leto 1900. Levo od železniške postaje se vidi eden izmed tajhtov, ki so se pojavljali kot posledica rudarjenja. Razglednica, poslana leta 1918, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-924. (podobna, sicer barvna varianta 8/45 oz. R-840)

Staro Velenje z Velenjskim gradom v ozadju z zahodne smeri.

Velenje, ki je status trga dobilo pred letom 1264, ko se v listini že omenjajo trije velenjski tržani, je svoj ruralni videz obdržal vse do novejšega časa. Razglednica, poslana leta 1921, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-241.

Vila Bianca je tudi danes ena najlepših stavb v Starem Velenju.

Stavbo v historičnem slogu je sredi 19. stoletja kot Spodnje- ali Novo-Velenje, tudi Spodnji grad, dal postaviti brat tedanjega lastnika Velenjskega gradu. Grof de la Fontagne d'Harnoncourt in Unverzagt je imel Grad Velenje v svoji lasti v letih 1851–1858. Stavba je svoje ime, Villa Bianca, ki je bilo izpisano tudi nad vrati na balkon, dobila že konec 19. stoletja. Razglednica, poslana leta 1924, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-311.

Staro Velenje z Velenjskim gradom in cerkvijo sv. Marije – Karmelske Matere Božje, v ospredju je Valenčakova kapela.

Razglednica poslana leta 1924, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-826. (podobne: 6/45, 13/45, 19/45, 32/45, 44/45)

Trg Velenje v smeri proti cerkvi sv. Marije – Karmelske Matere Božje v dvajsetih letih preteklega stoletja.

Hiša z balkonom je bila v lasti velenjskega zdravnika M. Podlesnika. Razglednica, poslana leta 1922 oz. 1927, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-416 oz. 277.

Naselje Staro Velenje, je nastalo približno istočasno z izgradnjo Velenjskega gradu sredi 13. stoletja.

Enako kot grad je tudi naselje pod njim ime prevzelo po prvotnem naselju, kjer je že konec 10. oziroma v začetku 11. stoletja stala prafarna cerkev sv. Jurija. Na vzhodnem delu trga stoji mogočna stavba današnje Vile Biance , v ospredju je Valenčakova kapela ter hmeljske kopice. Razglednica, poslana leta 1924, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-240. (zimska varianta 6/45 oz. R-819 in 13/45 oz. R-230)

Velenjski grad s poslopji nekdanje grajske pristave ob vznožju, kjer je konec stoletja zrasel gasilski dom leta 1897 ustanovljenega velenjskega prostovoljnega gasilskega društva.

Pobudnik njegove ustanovitve in prvi društveni vodja je bil velenjski graščak Karel II. Adamovich de Csepin. Razglednica poslana leta 1925, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-239.

Velenjski trg v dvajsetih letih 20. stoletja.

Na levi se vidi gostilna Josipa Skaz(s)e , kasneje gostilna Marije Valenčak. Sredi trga stoji šti(e)rna. Razglednica, poslana leta 1927, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-928.

Pogled iz smeri današnjega Starega Velenja proti Staremu jašku ter Škalam s cerkvijo sv. Jurija.

V ospredju je velenjska železniška postaja ter kolodvorska restavracija, ki je bila porušena leta 2007 in na mestu katere je zrasla trgovina Tuš. Razglednica, poslana leta 1929 oz. 1926, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-410 oz. 413.

Velenje oz. Stara vas z železniško postajo in kolodvorsko restavracijo na začetku dvajsetih let preteklega stoletja.

Prvi vlak je na progi Celje–Velenje pripeljal decembra 1891, leta 1899 pa je stekla proga naprej do Dravograda. Leta 1968 oz. 1969 je bila ukinjena. Med zaslužnimi za izgradnjo proge sta bila tedanji lastnik velenjskega premogovnika Lapp ter Šoštanjčan Mihael Vošnjak. Razglednica, poslana leta 1929, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-410.

Staro Velenje ob vznožju Velenjskega gradu po letu 1927.

V ospredju je Fišerjeva kapela, ki sta jo za svojo mater Ano Fišer, rojeno Skaza, kasneje poročeno Prosenc dala leta 1927 postaviti brata Vladimir in Branislav Fišer. Vse življenje sta rada prihajala v materin domači kraj in sta ob njej pokopana v grobnici, ki danes stoji med bloki na Tomšičevi ulici. Razglednica, poslana leta 1930, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-244.

Današnje Staro Velenje, nekdanji trg, pod vznožjem grajskega hriba v tridesetih letih preteklega stoletja.

Razglednica, poslana leta 1933, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-836. (podobna 33/45)

Sestavljena razglednica s podobami današnjega Velenja z začetka oziroma konca tridesetih let preteklega stoletja.

Današnje Staro Velenje je upodobljeno v spodnjem levem okvirčku z zahodne strani, v ovalu pa je nekdanji trg Velenje, stisnjen ob vznožju Velenjskega gradu, upodobljen od daleč, v ospredju je Fišerjeva kapela. Razglednica, poslana leta 1934 oz. 1939, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-400.

Pogled iz smeri Starega Velenja proti Stari vasi oziroma velenjski železniški postaji, Staremu jašku in naselju Škale s prafarno cerkvijo sv. Jurija.

Ob premogovniku že stoji velenjska termoelektrarna, ki je bila zgrajena v letih 1927–1929. Prvi vlak je v Velenje pripeljal 27. decembra 1891. Razglednica, poslana leta 1935, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-927.

Glavna ulica v Starem Velenju, desno t. i. Gollova hiša, v nekem trenutku tudi gostilna in hotel Post, levo stara občinska hiša, ki ima še danes na kamnitem portalu nad vhodnimi vrati vklesano, da je leta 1801 trg v celoti pogorel.

Razglednica, poslana leta 1935, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-825.

Del Starega Velenja v smeri proti Stari vasi, kjer se je z razvojem naselja Škale že pred nastankom Velenjskega gradu in naselja pod njim sredi 13. stoletja razvilo prvotno, prvo Velenje.

Na razglednici se vidi velenjska železniška postaja s kolodvorsko restavracijo, ter velenjsko termoelektrarno, ki je z delovanjem pričela leta 1929. V ozadju se na hribu vidi prafarna cerkev sv. Jurija v Škalah. Razglednica poslana leta 1938, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-813. (podobna 2/45 oz. R-927)

Staro Velenje s cerkvijo sv. Marije – Karmelske Matere Božje.

V starih zapisih se javlja tudi pod imenom Naša ljuba gospa v Velenju in se v pisnih virih prvič omenja leta 1477. V svoji osnovi je srednjeveška in je bila zgrajena hkrati z naselbino pod gradom sredi 13. stoletja kot lastniška cerkev Velenjskih gospodov ali kot podružnica škalske župnije. Razglednica, poslana leta 1939, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-260.

Velenjski grad s poslopji nekdanje grajske pristave, kjer je konec stoletja zrasel gasilski dom leta 1897 ustanovljenega velenjskega prostovoljnega gasilskega društva.

Pobudnik ustanovitve društva je bil velenjski graščak Karel II. Adamovich de Csepin. Razglednica, poslana leta 1941, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-837.

Staro Velenje po vojni, sredi petdesetih let 20. stoletja.

V nekdanji Tanjškovi hiši sta bila bife in slaščičarna. Razglednica, poslana leta 1956, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-282.

Ob današnjem Starem Velenju, stisnjenim ob vznožje grajskega hriba, je v petdesetih letih 20. stoletja začelo rasti novo, moderno mesto.

Novo Velenje je tako prevzelo ime nekdanjega trga, ki si je pričel imenovati Staro Velenje, nekdanje Staro Velenje pa je kot prvotno naselje sedaj dobilo ime Stara vas. Razglednica, poslana leta 1966, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-572.

Podoba Velenja s trško cerkvijo na začetku 20. stoletja.

V ozadju se na levi strani vidi naselje Škale s prafarno cerkvijo sv. Jurija, desno pa Šmartno s cerkvijo sv. Martina. Ž. c. sv. Martina je bila ob cerkvi sv. Mihaela v Družmirju, sv. Tilna v Arnačah in sv. Janeza Krstnika v Vinski Gori ena prvih kapel oziroma vikariatnih cerkva škalske prafare, ustanovljene najverjetneje že v 10. stoletju. Razglednica, poslana, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-829.

Velenjski trg v času pred drugo svetovno vojno.

Druga stavba na levi je nekdanja Valenčakova gostilna oziroma prej gostilna Josipa Skaz(s)e. Razglednica, neodposlana, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-608.

Staro Velenje z nastajajočim novim Velenjem v ozadju okoli leta 1960.

V daljavi se vidi naselje Šalek z gradom in cerkvijo sv. Andreja ob njegovem vznožju. Razglednica, neodposlana, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-850.

Pogled z grajskega hriba v smeri proti Stari vasi, Staremu jašku in velenjski termoelektrarni, ki je pričela s svojim delovanjem v letih 1927–1929 ter naprej proti škalskemu griču.

Razglednica, neodposlana, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-404.

Trg Velenje in Fischerjeva grobnica, ki je danes skrita med bloki na Tomšičevi ulici, konec dvajsetih let preteklega stoletja.

Razglednica, neodposlana, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-247.

Velenjski grad s trgom ob vznožju grajskega hriba v tridesetih letih 20. stoletja.

Trške hiše so strnjene okoli cerkve, v daljavi pa se vidi Gora Oljka z dvostolpno p. c. sv. Križa. Razglednica, poslana, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-313. (podobna 35/45)

Vstopna veduta v starotrško jedro iz smeri Celja.

Nad Velenjskim gradom je “reklama” za Rakovo gostilno, kasnejši Rakov hotel, p. d. Visiak, ki je stal na vzhodnem delu trga. Stavba je danes porušena. Razglednica, neodposlana, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-900.

Današnje Staro Velenje ob vznožju grajskega hriba.

Ne levi strani nekdanji trg zamejuje stavba Vile Biance, ki jo je sredi 19. stoletja dal postaviti brat tedanjega lastnika Velenjskega gradu Maximilian Viktor de la Fontagne d'Harnoncourt in Unverzagt. V ospredju je Valenčakova kapela ter hmeljske kopice. Velenjski graščak Karel II. Adamovich de Csepin naj bi bil tisti, ki je kot prvi pričel z gojenjem hmelja tudi v Šaleški dolini. Razglednica, odposlana, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-819. (črno-bela varianta pod oznako R-230 oz. 13/45)

Staro Velenje z nastajajočim novim mestom v ozadju konec petdesetih let preteklega stoletja.

V ozadju se vidi velenjski t. i. Sončni park, ki je bil svojemu namenu uradno predan med prvomajskimi prazniki leta 1959. Razglednica, neodposlana, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-352.

Trg Velenje z Valenčakovo kapelo v ospredju.

Razglednica, poslana leta 1910, druga neodposlana, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-911 oziroma R-831. (podobne: 6/45, 13/45, 19/45, 21/45, 32/45)

Staro Velenje v obdobju po drugi svetovni vojni.

Pod vznožjem Velenjskega gradu so stavbe nekdanje grajske pristave (Majerhofa) na levi ter grajska konjušnica na desni strani ceste. Prostore konjušnice so že konec 80-ih let 19. stoletja preuredili za šolske potrebe in vse do leta 1955 je bila tu velenjska osnovna šola. Ta je potem ko je bilo uničeno protestantsko šolstvo ponovno zaživela leta 1816. Razglednica, neodposlana, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-563.

Trg Velenje z Velenjskim gradom v ozadju.

Naselje, strjeno okoli trške cerkve, daje še precej ruralen izgled. Razglednica, neodposlana, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-909 oz. R-524.

Župnijska cerkev sv. Marije – Karmelske Matere Božje v sedemdesetih letih preteklega stoletja, pred zadnjo obnovo, ko se je stavba odela v rumeno barvo.

Razglednica, neodposlana, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R-845.

Zgodovina Starega Velenja

Današnje Staro Velenje je naseljeob vznožju Velenjskega gradu.

Ime je naselje prav tako kot grad nad njim prevzelo po srednjeveški vasi, prvotnem Velenju na območju današnje Stare vasi.

17. stoletje – Podoba Velenjskega gradu in trga pod njim v Topographii Ducatus Stiriae (Topografiji vojvodine Štajerske) avtorja M. G. Vischerja z letnico izida 1681. Ime gradu je zabeleženo v njegovi slovenski obliki Wölänä (»Ve-le-ne«).

17. stoletje – Druga, mlajša veduta Velenja iz Vischerjeve Topografije (G. M. Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, 1681) prav tako prinaša podobo gradu s trgom. Je natančnejša ter zanesljivejša od prve.

1. pol. 19. stoletja – Grad Velenje in velenjski trg upodobljena v t. i. Stari Kaiserjevi suiti, ki je nastajala v letih 1824−1833. Trg na skrajnem levem delu zaključujejo tri večje stavbe, med katerimi je tudi predhodnica današnje vile Biance.

Sreda 19. stoletja – Velenje z gradom in trgom v t. i. Novi Kaiserjevi suiti, seriji drobnih litografskih vedut s tonskim pretiskom graškega založnika Josepha Franza Kaiserja, ki je nastajala v letih 1835−1850. Grafični list nosi spodaj napis Novo Velenje.

Kataster Velenje, 1913.

Kataster Velenja, 1825.

Kataster Velenja, 1825.

Kataster Velenja, 1825.

»Živahen« glavni trg (Hauptplatz) današnjega Starega Velenja, ki se “skriva” pod vznožjem srednjeveške stavbe Velenjskega gradu.

Velenje, ki se v virih kot trg prvič posredno omenja že sredi 13. stoletja, leta 1264, je svojo ruralno podobo ohranil vse do novejšega časa.

Vila Bianca v Starem Velenju, ki jo je dal sredi 19. stoletja na mestu manjšega gospodarskega poslopja tedaj v lasti zdravnika Jos.

Glavna trška ulica današnjega Starega Velenja.

Staro Velenje in velenjski grad

Pogled z grajskega hriba na Staro Velenje in Staro vas v smeri proti Staremu jašku ter Škalam.

Staro Velenje, Velenjski grad in Vila Bianca na prelomu stoletja.

Pogled iz smeri Velenjskega gradu proti Stari vasi, železniški postaji, ki je prve potnike sprejela 27. decembra 1891, ter Staremu jašku.

Današnje Staro Velenje ob vznožju grajskega hriba.

Staro Velenje z Gradom Velenje, trško cerkvijo in Vilo Bianco v ozadju.

Pogled z grajskega hriba na Staro Velenje in Staro vas v smeri proti Staremu jašku ter Škalam.

Staro Velenje z Velenjskim gradom v ozadju z zahodne smeri.

Vila Bianca je tudi danes ena najlepših stavb v Starem Velenju.

Staro Velenje z Velenjskim gradom in cerkvijo sv. Marije – Karmelske Matere Božje, v ospredju je Valenčakova kapela.

Trg Velenje v smeri proti cerkvi sv. Marije – Karmelske Matere Božje v dvajsetih letih preteklega stoletja.

Naselje Staro Velenje, je nastalo približno istočasno z izgradnjo Velenjskega gradu sredi 13. stoletja.

Velenjski grad s poslopji nekdanje grajske pristave ob vznožju, kjer je konec stoletja zrasel gasilski dom leta 1897 ustanovljenega velenjskega prostovoljnega gasilskega društva.

Velenjski trg v dvajsetih letih 20. stoletja.

Pogled iz smeri današnjega Starega Velenja proti Staremu jašku ter Škalam s cerkvijo sv. Jurija.

Velenje oz. Stara vas z železniško postajo in kolodvorsko restavracijo na začetku dvajsetih let preteklega stoletja.

Staro Velenje ob vznožju Velenjskega gradu po letu 1927.

Današnje Staro Velenje, nekdanji trg, pod vznožjem grajskega hriba v tridesetih letih preteklega stoletja.

Sestavljena razglednica s podobami današnjega Velenja z začetka oziroma konca tridesetih let preteklega stoletja.

Pogled iz smeri Starega Velenja proti Stari vasi oziroma velenjski železniški postaji, Staremu jašku in naselju Škale s prafarno cerkvijo sv. Jurija.

Glavna ulica v Starem Velenju, desno t. i. Gollova hiša, v nekem trenutku tudi gostilna in hotel Post, levo stara občinska hiša, ki ima še danes na kamnitem portalu nad vhodnimi vrati vklesano, da je leta 1801 trg v celoti pogorel.

Del Starega Velenja v smeri proti Stari vasi, kjer se je z razvojem naselja Škale že pred nastankom Velenjskega gradu in naselja pod njim sredi 13. stoletja razvilo prvotno, prvo Velenje.

Staro Velenje s cerkvijo sv. Marije – Karmelske Matere Božje.

Velenjski grad s poslopji nekdanje grajske pristave, kjer je konec stoletja zrasel gasilski dom leta 1897 ustanovljenega velenjskega prostovoljnega gasilskega društva.

Staro Velenje po vojni, sredi petdesetih let 20. stoletja.

Ob današnjem Starem Velenju, stisnjenim ob vznožje grajskega hriba, je v petdesetih letih 20. stoletja začelo rasti novo, moderno mesto.

Podoba Velenja s trško cerkvijo na začetku 20. stoletja.

Velenjski trg v času pred drugo svetovno vojno.

Staro Velenje z nastajajočim novim Velenjem v ozadju okoli leta 1960.

Pogled z grajskega hriba v smeri proti Stari vasi, Staremu jašku in velenjski termoelektrarni, ki je pričela s svojim delovanjem v letih 1927–1929 ter naprej proti škalskemu griču.

Trg Velenje in Fischerjeva grobnica, ki je danes skrita med bloki na Tomšičevi ulici, konec dvajsetih let preteklega stoletja.

Velenjski grad s trgom ob vznožju grajskega hriba v tridesetih letih 20. stoletja.

Vstopna veduta v starotrško jedro iz smeri Celja.

Današnje Staro Velenje ob vznožju grajskega hriba.

Staro Velenje z nastajajočim novim mestom v ozadju konec petdesetih let preteklega stoletja.

Trg Velenje z Valenčakovo kapelo v ospredju.

Staro Velenje v obdobju po drugi svetovni vojni.

Trg Velenje z Velenjskim gradom v ozadju.

Župnijska cerkev sv. Marije – Karmelske Matere Božje v sedemdesetih letih preteklega stoletja, pred zadnjo obnovo, ko se je stavba odela v rumeno barvo.

Povezave

Stik z nami

Partnerji v projektu

Mestna občina Velenje

Muzej Velenje

EU - Evropski strukturni in investicijski skladi

Današnje Staro Velenje je naselje
ob vznožju Velenjskega gradu.