V drugi polovici 19. stoletja se hiša s hišno številko 14 omenja kot pekarna (Bachen Haus). Stavba je bila v lasti trgovca Josepha Ma(c)hana, v njej pa je živel, kot piše velenjski kronist Fran Mlinšek, pek Karel Weidlich, ki je očitno prišel v Velenje od drugod, saj ob njegovem imenu stoji oznaka priseljenec (Auszügler). V hiši je živel skupaj z ženo Anno, rojeno Veber, Joseph Mahan pa je z družino, ženo Mario, rojeno Dedič, in otroki, živel v hiši s hišno številko 23, po domače Majer(i)c. Tudi Mahan je bil prišlek in je v Velenje po pisanju Mlinška prišel iz Celovca. Med stanovalci hiše, ki je na prelomu stoletja po označbi v zapisniku duš še vedno v lasti Mahana, se mdr. omenjajo kot gostač krojač Matevž/Matej Lešnik, Antonija Cevsar z otroki ter še nekaj posameznikov, ki so tedaj prebivali v hiši. Tudi kasneje je hiša, ki je očitno prešla v last nemške posojilnice, služila kot stanovanjsko-poslovni objekt. V njej sta mdr. prebivali dve družini z otroki, služila pa naj bi tudi kot sedež občinskih uradov, žandarmerije in nenazadnje tudi policije. V lasti nemške posojilnice se je hiša morda znašla zaradi finančnih težav, povezanih s slabo kupčijo s hmeljem Mahanovega zeta Lagerja s Prevalj.