Hiša mineralov

Ena najlepših trških hiš

Visoka enonadstropna hiša tvori vogal med Ljubljansko cesto in glavno trško ulico, kjer se je v preteklosti izoblikoval manjši trg z vodnjakom.

Sedež Krajevne skupnosti Staro Velenje, ki je bila ustanovljena leta 1974, je danes hiša na Starem trgu 19. V njej je danes na ogled tudi enota Muzeja Velenje – Hiša mineralov.
Podoba stavbe, ki od leta 1974 služi kot sedež KS Staro Velenje. Avtor fotografije Roman Bor.

Čas prve polovice 19. stoletja

Leta 1823 je bila stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in dvoriščem na parcelni številki 122 v lasti Georga Kottniga, p. d. Schuster (?). Kotniki, natančneje suknar Valentin Kotnik, se v Velenju omenjajo že sredi 18. stoletja. Sklepajoč po številu hlapcev in dekel, ki so bili pri hiši, je imela družina višji socialni status od večine tedanjih velenjskih trških družin, z izjemo družine grofa Sauerja z Velenjskega gradu.

Podoba današnjega Starega Velenja na začetku 20. stoletja.

Barvna razglednica, poslana leta 1900, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R–790.

Trg Velenje v smeri proti zahodu na prehodu iz 19. v 20. stoletje ter v tridesetih letih prejšnjega stoletja. T. i. Gollova hiša zakriva pogled na stavbo, ki danes nosi naslov Staro Velenje 19.

Razglednici, poslani leta 1904 in 1935, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R263 in R–825..

Čas druge polovice 19. stoletja

V drugi polovici 19. stoletja se hiša s hišno številko 14 omenja kot pekarna (Bachen Haus). Stavba je bila v lasti trgovca Josepha Ma(c)hana, v njej pa je živel, kot piše velenjski kronist Fran Mlinšek, pek Karel Weidlich, ki je očitno prišel v Velenje od drugod, saj ob njegovem imenu stoji oznaka priseljenec (Auszügler). V hiši je živel skupaj z ženo Anno, rojeno Veber, Joseph Mahan pa je z družino, ženo Mario, rojeno Dedič, in otroki, živel v hiši s hišno številko 23, po domače Majer(i)c. Tudi Mahan je bil prišlek in je v Velenje po pisanju Mlinška prišel iz Celovca. Med stanovalci hiše, ki je na prelomu stoletja po označbi v zapisniku duš še vedno v lasti Mahana, se mdr. omenjajo kot gostač krojač Matevž/Matej Lešnik, Antonija Cevsar z otroki ter še nekaj posameznikov, ki so tedaj prebivali v hiši. Tudi kasneje je hiša, ki je očitno prešla v last nemške posojilnice, služila kot stanovanjsko-poslovni objekt. V njej sta mdr. prebivali dve družini z otroki, služila pa naj bi tudi kot sedež občinskih uradov, žandarmerije in nenazadnje tudi policije. V lasti nemške posojilnice se je hiša morda znašla zaradi finančnih težav, povezanih s slabo kupčijo s hmeljem Mahanovega zeta Lagerja s Prevalj.

Pogled na hišo z vzhodne strani. Tvori vogal med cesto, ki mimo cerkve vodi proti Polzeli in Savinjski dolini, ter nekdanjo cestno povezavo med Celjem in Šoštanjem.

Razglednica, poslana leta 1923, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R–277.

Pestra stavbna zgodovina

Današnjo stavbo, ki jo krasi bogata fasada v novohistoričnem slogu, v notranjosti pa pozornost pritegne zlasti stopnišče z lepo ornamentirano litoželezno ograjo, datiramo v čas druge polovice 19. stoletja in je spomeniško-varstveno zaščitena. Na mestu, kjer stoji, pa naj bi v 16. stoletju stala kaplanova hiša, kjer je bila leta 1574 osnovana prva šola v Velenju. Ustanovil jo je velenjski graščak, protestant Baltazar Wagen. S porazom protestantske vere tudi na tleh Šaleške doline je njeno delovanje zamrlo. Ponovno je šola v Velenju zaživela leta 1816.

Pogled na obnovljeno stavbo.
Hrani Muzej Velenje.

Besedilo: Mateja Medved (Muzej Velenje), junij 2021

Viri in literatura:

Foto galerija Hiše mineralov
Obiščite nas!
logotip_muzej_velenje_0
HIŠA MINERALOV

Stari trg 19, 3320 Velenje

T | 030 466 050
E | info@muzej-velenje.si
W | Hisa mineralov

Delovni čas:

Odprto od torka do nedelje od 10. do 18. ure.
Ob ponedeljkih zaprto.

Za najavljene skupine po dogovoru.

Start typing and press Enter to search

Shopping Cart