Vila Bianca

Lepotica v historičnem slogu

Vila Bianca je ena najbolj markantnih stavb na območju današnjega Starega Velenja.

Stoji ob vznožju grajskega hriba in še danes zamejuje vzhodni del naselja.
Po temeljiti prenovi je leta 2010 Vila Bianca ponovno zasijala v vsej svoji lepoti. Avtor fotografije Damijan Kljajič, hrani Muzej Velenje.

Kdo je dal postaviti stavbo današnje Vile Biance?

Vilo Bianco je dal na mestu, kjer je že stala manjša gospodarska stavba, sredi 19. stoletja postaviti Maximilian Victor de la Fontagne d’Harnoncourt-Unverzagt, starejši brat tedanjega lastnika Velenjskega gradu, ki je imel grad v lasti kratko obdobje med letoma 1851 in 1858. Po Victorjevi smrti so tam prebivali njegova žena in njuni štirje otroci. Aloysia d’Harnoncour-Unverzagt, rojena grofica Locatelli, je umrla le dve leti za svojim možem, in sicer leta 1869 v Velenju. Pokopana je bila na pokopališču ob cerkvi sv. Martina v Šmartnem v Velenju, kjer je do leta 2017 stala njena grobna kapela.

Vila Bianca, skrita ob vznožju Velenjskega gradu, upodobljena na litografiji Carla Reicherta leta 1860. Na vrhu strehe plapola avstrijska zastava, ob vili pa so nanizane stavbe grajske pristave.

Tonirana litografija – grafični list hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; G–16.

Vila Bianca v lasti družine Adamovich de Csepin z Velenjskega gradu

Leta 1882 je stavba iz rok Victorjevega sina Felixa Harnoncourja prešla na družino Karla Adamovicha de Csepina, ki je imela Velenjski grad v lasti že od leta 1858. V stavbi vile je po poroki najstarejšega sina, že pokojnega Karla, in njegove žene Biance, rojene grofice Wickenburške, z Giselo Ritter de Zahony leta 1886 prebivala Bianca. Leta 1902 se je prav v njej v drugo poročila z grofom Arthurjem Augustom Mensdorff-Pouillyjem, bratrancem angleške kraljice Viktorije.

Podoba Vile Biance na prelomu preteklega stoletja.

Prva razglednica je bila poslana leta 1924, druga neodposlana, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R–311 in R–264.

Večstanovanjska stavba

Po Biancini smrti leta 1912 je stavbo vile njena hči grofica Irma Bissingen leta 1918 prodala baronu Ludwigu Haerdtlu z gradu Turn v Hrastovcu in njegovi ženi, leta 1930 pa je bil kot lastnik stavbe vknjižen Državni zaklad Kraljevine Jugoslavije. Dejansko je stavbo od zakoncev Haerdtl kupil državni rudnik v Velenju. Že v času zakoncev Haerdtl je stavba služila kot bivališče prebivalcev Velenja in je to vlogo obdržala tudi po koncu druge svetovne vojne, ko je postala del splošnega ljudskega premoženja. Od leta 1948 je stavbo današnje Vile Biance upravljal Premogovnik Velenje.

Podoba stavbe v času med obema vojnama, ko je služila kot večstanovanjska stavba.

Hrani Muzej Velenje.

Vila Bianca s severne strani. Nad balkonskimi vrati je s tiskanimi črkami napisano ime stavbe Villa Bianca.

Reliefna razglednica Vile Biance, poslana leta 1902, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R–1464.

Ena od treh historičnih stavb

Stavba, ki jo danes poznamo pod imenom Vila Bianca, je ob Vili Herberstein in graščini Gorica ena izmed treh historičnih stavb, ki še danes stojijo v Velenju, pri čemer je graščina Gorica v svojem jedru sicer iz 16. stoletja. Stavba, ki so jo ob izgradnji imenovali tudi Spodnji grad oziroma Spodnje ali Novo Velenje, kasneje pa tudi Villa Adamovich, je ime Villa Bianca, ki je bilo izpisano tudi na severni fasadi nad balkonom, dobila pred letom 1885. Stavba nosi ime po svoji lastnici Bianci Adamovich de Csepin, ki se je v spominu Velenjčanov ohranila kot velika dobrotnica velenjskih otrok.

Besedilo: Mateja Medved (Muzej Velenje), junij 2021

Viri in literatura:

  • Mateja Medved, Kratka zgodovina Vile Biance in njenih prebivalcev. Zgodba neke stavbe, v: Šaleški razgledi 14, Zbornik 2011–2012, Velenje: Knjižnica Velenje, 2017, str. 157–174.
  • Rok in Špela Poles, Vila Bianca: zgodba o ponovnem rojstvu vile, Velenje: Berivka, 2011.
Foto galerija današnje podobe Vile Biance
Obiščite nas!

Stari trg 3, 3320 Velenje

T | 03 896 17 15
E | turizem@velenje.si
W | www.visitsaleska.si

Delovni čas:

Poslovni čas Zavoda za turizem Šaleške doline:
od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00
sobote, nedelje in prazniki: zaprto

Odpiralni čas TIC Velenje:
od 9.00 do 19.00 (od aprila do oktobra)
od 9.00 do 17.00 (od novembra do marca)
sobote, nedelje in prazniki: od 9.00 do 17.00

Start typing and press Enter to search

Shopping Cart
Preskoči na vsebino