Mestna občina Velenje
Titov trg 1
03/8961 600
info@velenje.si

Župnijska cerkev sv. Marije – Karmelske Matere Božje

CERKEV IZ SREDE 13. STOLETJA

Cerkev pod Velenjskim gradom, ki se v starih zapisih pojavlja pod imenom Naša ljuba gospa v Velenju, se v pisnih virih prvič omenja leta 1477.

V osnovi je srednjeveška in je bila zgrajena hkrati z naselbino pod gradom, torej sredi 13. stoletja, kot lastniška cerkev Velenjskih gospodov ali kot podružnica škalske župnije.

Trg Velenje, strnjen okoli trške cerkve, ž. c. sv. Marije – Karmelske Matere Božje, v preteklem stoletju.

Razglednica, neodposlana, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R–243.

Velenje in trška cerkev v tridesetih letih preteklega stoletja. Na strehi se vidi letnica 1934, ki prav gotovo poroča, da je bila tedaj na njej izvedena obnova ali vsaj obširnejša popravila.

Razglednico, poslano leta 1934, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R–1939.

Podoba današnje župnijske cerkve sv. Marije – Karmelske Matere Božje v šestdesetih letih preteklega stoletja.

Razglednica, poslana leta 1960, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R–1960.

Procesija skozi trško središče v smeri od cerkve proti centru okoli leta 1935.

Razglednica, neodposlana, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R–280.

Župnijska cerkev v sedemdesetih letih 20. stoletja, pred prenovo, med katero se je odela v rumeno barvo.

Barvna razglednica, neodposlana, hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; R–845.

Burno 16. stoletje

V 16. stoletju, med letoma 1574 in 1600, so jo kot rezultat prizadevanj velenjskega graščaka Baltazarja Wagna za svoje bogoslužje pridobili protestanti. Ti so v cerkvi in na pokopališču okoli nje tudi pokopavali. Poleg žene predikanta, luteranskega pridigarja Ivana Dolijanskega, sta bila morda v cerkvi pokopana tudi Baltazar Wagen in njegov sin. Pokopališče okoli cerkve je še nekaj desetletij po ponovnem katoliškem prevzemu cerkve služilo za pokope protestantskih vernikov. Grofje Sauerji, lastniki Velenjskega gradu od leta 1603, so dobili celo dovoljenje za ureditev družinske grobnice. Cerkev je v roke katolikov po dolgoletnih prizadevanjih ter hudih sporih prešla leta 1600. Na belo nedeljo (9. aprila) jo je z veliko procesijo, ki naj bi štela več kot 10 tisoč ljudi, prevzel in posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren.

Skica trške cerkve je iz t. i. pontifikalnih protokolov ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki so nastajali v letih 1577–1611. Original hrani Metropolitska knjižnica v Zagrebu. Prepis in pričujočo skico pa je v prvi polovici 20. stoletja naredil Franc Pokorn.

Hrani …

Grbovna plošča škofa Tomaža Hrena, ki je bila prvotno vzidana v župnišču v Škalah.

Danes se nahaja v Muzeju Velenje.

Zgodnjerenesančna stavba

Stavba sedanje cerkve je iz 17. stoletja. Med letoma 1668 in 1681 so staro cerkev v celoti podrli, teren visoko nasuli in zgradili novo, ki delno sloni na zidovih stare stavbe. Zgodnjerenesančna stavba, ki so ji v začetku 18. stoletja prizidali kapelo na levi strani, obokali pa so tudi ladjo in šilasta okna spremenili v pravokotna, je imela zvonik nameščen na strešnem slemenu nad vhodno fasado. Po požaru leta 1801, ki je zajel celoten velenjski trg, ga je nadomestil nov v baročnem slogu. Oltar sv. Jerneja v kapeli je delo celjskega baročnega kiparja Ferdinanda Galla.

Podoba trške cerkve na Vischerjevi upodobitvi Velenjskega gradu z naseljem v Topographii Ducatus Stiriae iz leta 1681. Da gre za starejšo in mlajšo varianto upodobitve, nakazuje tudi podoba cerkve; zvonik domače cerkve s staro gotsko piramidasto kapo na mlajši upodobitvi nadomesti zvonik, nameščen na cerkveni strehi.

Bakrorez – grafična lista hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; G–21 in G–20.

Podoba trške cerkve na Vischerjevi upodobitvi Velenjskega gradu z naseljem v Topographii Ducatus Stiriae iz leta 1681. Da gre za starejšo in mlajšo varianto upodobitve, nakazuje tudi podoba cerkve; zvonik domače cerkve s staro gotsko piramidasto kapo na mlajši upodobitvi nadomesti zvonik, nameščen na cerkveni strehi.

Bakrorez – grafična list hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; G–20.

Velenjski grad in trg Velenje s trško cerkvijo na Stari Kaiserjevi suiti, ki je nastala med letoma 1824 in 1833. Baročni zvonik je že nadomestil zvonik, ki je bil nameščen na strehi cerkve.

Litografija – grafični list hrani Muzej Velenje, inv. št. MV; G–17.

Trška cerkev danes

V cerkev so bile v kasnejšem času prinesene tudi posamezne umetnine iz leta 1956 porušene cerkve v Škalah ter leta 1975 iz cerkve sv. Mihaela v Družmirju. Ko je leta 1962 zgorel glavni oltar s podobo Škapulirske Matere Božje, delo Janeza Andreja Straussa iz bližnjega Slovenj Gradca, so obstoječi oltar sestavili iz njegovih ostankov ter kipov škalskih oltarjev.

Iz cerkve v Škalah sta bila na vzhodno pročelje stavbe prenesena tudi nagrobna spomenika Hansa Wagna Wagensberškega ter turnskih graščakov Friderika in Sibile Gabelkhoven, ki sta preminula leta 1649 oziroma 1653.

Vzhodno fasado ž. c. sv. Marije – Karmelske Matere Božje danes krasita nagrobni plošči zakoncev Friderika in Sibile Gabelkhoven iz 17. ter Hansa Wagna iz 16. stoletja.

Avtorja fotografij Damijan Kljajič in Blaž Verbič, hrani Muzej Velenje.

Besedilo: Mateja Medved (Muzej Velenje), junij 2021

Viri in literatura:

Rok Poles, Marjana Gmajner-Korošec, Nina Lalek, Sakralna dediščina Šaleške doline, Župnijska cerkev Karmelske Matere Božje, Staro Velenje, Velenje: Pozoj, 1998, str. 230–263.
Tone Ravnikar, Po poteh reformacije v Šaleški dolini, Zbirka Muzejski kolaž 8, Velenje: Muzej Velenje, 2008.
Klaudija Sedar, Tadeja Andrejek (besedilo za savinjsko statistično regijo Mateja Medved), Po poti reformacije na Slovenskem, Velenje: Mestna občina Velenje, 2019.

ŽUPNIJA VELENJE – SV. MARIJA

Ljubljanska cesta 5, 3320 Velenje

T | 03 586 92 72
G | 031 218 346
W | https://velenje-svetamarija.si/

Župnijska cerkev sv. Marije – Karmelske Matere Božje

Cerkev pod Velenjskim gradom, ki se v starih zapisih pojavlja pod imenom Naša ljuba gospa v Velenju, se v pisnih virih prvič omenja leta 1477.

V osnovi je srednjeveška in je bila zgrajena hkrati z naselbino pod gradom, torej sredi 13. stoletja, kot lastniška cerkev Velenjskih gospodov ali kot podružnica škalske župnije.

Trg Velenje, strnjen okoli trške cerkve, ž. c. sv. Marije – Karmelske Matere Božje, v preteklem stoletju.

Velenje in trška cerkev v tridesetih letih preteklega stoletja. Na strehi se vidi letnica 1934, ki prav gotovo poroča, da je bila tedaj na njej izvedena obnova ali vsaj obširnejša popravila.

Podoba današnje župnijske cerkve sv. Marije – Karmelske Matere Božje v šestdesetih letih preteklega stoletja.

Procesija skozi trško središče v smeri od cerkve proti centru okoli leta 1935.

Župnijska cerkev v sedemdesetih letih 20. stoletja, pred prenovo, med katero se je odela v rumeno barvo.

Burno 16. stoletje

Zgodnjerenesančna stavba

Velenjski grad in trg Velenje s trško cerkvijo na Stari Kaiserjevi suiti, ki je nastala med letoma 1824 in 1833. Baročni zvonik je že nadomestil zvonik, ki je bil nameščen na strehi cerkve.

Trška cerkev danes

Zunanjost cerkve

Zunanjost cerkve

Zunanjost cerkve

Zunanjost cerkve

ŽUPNIJA VELENJE – SV. MARIJA

Povezave

Stik z nami

Partnerji v projektu

Mestna občina Velenje

Muzej Velenje

EU - Evropski strukturni in investicijski skladi