Barvitost fasad starotrške ulice

Starotrško jedro, natančneje njegovo glavno ulico Stari trg odlikuje pestra barvna paleta objektov, ki stojijo vzdolž njene poti. Vsak od teh objektov ima razlog zakaj se je odel v določene barve. Lahko odločitev barvnega izbora izhaja iz preteklosti in se simbolno navezuje na določene arhitekturne gradnike (les, opeka, beton …), lahko gre za odločitev lastnike, ki si je izbral svojo “najljubšo” barvo ali pa je rezultat premišljene barvne študije, ki za izbor barv upošteva tudi položaj objekta v prostoru, njegov status, prisotnost obstoječe barvne palete, ki ga obdaja … Za lažje razumevanje pomembnosti barv v arhitekturi je potrebno razumevanje prostora v katerem se arhitektura manifestira. Pomembnost in vrednost barve, kot urbane pa tudi psihološke komponente lepo povzame Josip Korošec v prispevku Barva v arhitekturi.

Barva v arhitekturi

Fasade sodijo med ugledne sestavine vizualne podobe stavb, barva pa je njihov najbolj učinkovit element. Toda pomen izbrane barve fasade neke stavbe je precej drugačen od tistega, ki ga ima določen stavbni sklop, urbana celota ali naselbinsko jedro, medtem ko barvni element na posameznem objektu poudarja njegovo obliko, dekoracijo, ga slikarsko dopolnjuje, mu daje simboličen pomen itd., se pri aglomeracijski celoti podreja kolektivnemu sozvočju, ambientalnim pravilom, predvidenim učinkom na družbo in posameznika. Razlika je podana s tem, da stavbi barva pomaga k učinkovitejšemu izgledu, se pravi predvsem poudarja njen estetski videz, pri urbanizmu pa je izražen tudi njen socialni in psihološki pomen. Diferenciacija nastaja verjetno zato, ker je človek že od nekdaj dajal nekaterim arhitekturnim objektom lastnosti svojega abstraktnega in celovitega humanega bitja, v idealno zasnovanih urbanističnih celotah pa kazal poznavanje, razumevanje in zanimanje za univerzum.

Z naravo, a svetom prirode in vesolja človek namreč nikoli ni ustvarjal le preprostih odnosov, pogojenih z zahtevami golega obstoja, temveč predvsem takšne, ki so mu dovoljevali, da spreminja svet skladno lastnemu razvoju. Z obliko življenja v naseljih je kromatski svet narave zamenjal z umetnim kromatskim okoljem, razvoj aglomeracij po namembnosti pa je razširil v številne variante, ki so se sčasoma oblikovale v nekakšna barvna pravila. Vzporedno se je spreminjalo človekovo razumevanje barve: dokazano je, da v preteklosti ljudje določenih odtenkov preprosto niso opažali — zaznamovali so le del barvnega spektra. Posledica dolgega in počasnega procesa k racionalnemu dojemanju barve se kaže v različnih funkcijah in pomenih, ki jih je imela in jih ima. Vsak stik z njo, ki je nekaj več kot preprosta ugotovitev pojava; uporaba barve ni le pojav trenutne meje, temveč izraz določenega znanja, navdiha in izkušnje, uporabljene v soglasju z doseženo razvojno stopnjo posamezne civilizacije oziroma kulture. 

vir:  https://www.eheritage.si/vs/VSC_031_009_QETXMSJVUPJWUNYHEWXQUCDXITPDGR.pdf