Spomladi leta 2020 je Velenjska knjižna fundacija v desetjezični enoknjižni dvojni linorezni slikanici povezala umetnosti pisanja, pripovedovanja in ilustriranja. Tako poezija kot kamišibaj sta v Velenju bolje zastopana kot marsikje drugod. Ne le z delom priznanih ustvarjalcev, temveč tudi z v slovenskem in celo mednarodnem prostoru izstopajočimi prireditvami, ki združujejo umetnike bodisi zlaganja bodisi interpretiranja besed in navdušujejo občinstvo.
Tako Velenjska knjižna fundacija (Ivo Stropnik) s tradicionalnim mednarodnim književnim festivalom Lirikonfest Velenje uveljavlja kot enega od središč poezije 21. stoletja. KUD Dudovo drevo (Boštjan Oder) pa je z vnetim gojenjem veščin japonskega dramskega pripovedovanja ob slikah Velenje dvignilo v sam vrh slovenskega kamišibaja. Ko sta se pesnik Ivo Stropnik in gledališčnik Boštjan Oder povezala v želji, da bi ustvarila knjigo, ki bi z ilustracijami omogočala kamišibajkarsko interpretacijo poezije, sta k sodelovanju povabila likovno ustvarjalko Katrino Aman, ki je Velenje in pravzaprav celo Šaleško dolino vrezala v linolej, s tem pa domačemu prostoru dala še en prepoznaven umetniški pečat v obliki linorezne grafike.
Slikanica, s katero je založnica Velenjska knjižna fundacija v zbirki Čokolada s knjigo počastila mednarodni dan knjig za otroke in mladino (2. april) in mednarodni dan knjige in avtorskih pravic (23. april), se lista z obeh strani. Z ene Stropnikova pesem Dudovo drevo, posvečena otrokom, z druge pa njegova pesem Drevo babilon, sicer napisana za odrasle, a za to priložnost prirejena za mlajše bralce. Boštjan Oder je zasnoval postavitev verzov in ilustracij za kamišibajsko pripovedovanje, Katarina Aman pa je prizore iz poezije z linoreznimi ilustracijami prenesla v likovne podobe. Tako lahko bralec knjigo postavi na oder kot butaj (posebna lesena škatla, s katero se sicer prikazuje slike pri kamišibajskem pripovedovanju) in poezijo ob ilustracijah interpretira kot kamišibaj.
S to slikanico se branje poezije in kamišibajska umetnost širita v več jezikih. Obe pesmi sta namreč prevedeni v deset jezikov, za kar so v sodelovanju s tujimi jezikovnimi svetovalci poskrbeli lavreati Lirikonfesta Velenje (Pretnarjevi nagrajenci – ambasadorji slovenske književnosti in jezika ter dobitniki prevajalskega priznanja Lirikonov zlat). Željko Perović je prispeval bosanski prevod, Namita Subiotto makedonskega, Nikollë Berishaj albanskega, Daniela Kocmut nemšekga, Andrej Pleterski angleškega, Lenka Kuhar Daňhelová in Peter Kuhar češkega, Barbara Pregelj in Francisco Tomsich španskega, Mateja Bizjak Petit francoskega, kitajska študenta slovenščine Peng Linjun in He Minsong z mentorico Metko Lokar pa kitajskega.
Vir:
Naš čas
