Prazni prostori
Oktobra leta 2020 je pri Velenjski knjižni fundaciji v novoustanovljeni zbirki Milenijci izšel kratki filozofski roman Prazni prostori, ki ga je napisal doktorand filozofije, Starovelenjčan Branko Žličar. Pripoveduje o ponavljajočem vsakdanjiku mladega intelektualca, brezposelnega doktorja filozofije, ki se v preobilju prostega časa izgublja v nenehnem rojenju misli, se s samorefleksijo poglablja v nihilizem, postaja vse bolj ciničen in odtujen ter obvisi na robu med praznimi prostori, iz katerih niti ne išče več izhoda. Ko se mu ponudi sam, pa ga ne zmore izbrati.
»Žličarjev prvenec je eksistencialna analiza prekarnega življenja mladega intelektualca, antijunaka Emila, ki visi v praznih filozofskih prostorih med skodelico kave z mlekom in naslednjo cigareto. Seveda bi bilo naivno in neresno od Žličarja pričakovati, da bo skozi fabulo o mladem brezposelnem doktorju filozofije podal kakšen odgovor na smisel življenja. Upravičeno pa se že po prvih straneh zgodbe vprašamo, če bo kaj raztrgalo kopreno bledega primorskega neba in vzvalovilo ravno morsko črto na obzorju bivanja. Avtor nas namreč kljub bledoličnosti Emilovega življenja drži v nenehnem suspenzu glede tega, ali mu bo uspel preboj iz slepe povratne zanke brezplodne refleksije, ki ugonablja. V vsakem primeru je namreč večnost zamejena s štiriindvajsetimi urami dnevno.« – dr. Tomaž Grušovnik
Branko Žličar se trenutno posveča doktorski disertaciji na temo razlike med primarno realnostjo in njeno simulacijo, pri čemer izhaja iz dela Simulaker in simulacija francoskega filozofa Jeana Baudrillarda in razvoja filozofije umetne inteligence, ki poskuša izumljati nove koncepte v povezavi s tehnologijo in najti nove politične paradigme. Ima pa tudi zamisel za drugi roman.
Vir: Ustanova Velenjska knjižna fundacija (UVKF)
