Mlinškov zapis o zgodovini trga

Poslopja. Splošni znak starih poslopij je nizek vhod, sploh nizek strop. [Tako poslopje je v trgu] še predvsem dan[ašnja] obč[inska] pisarna¹ ali urad (letnica² nad vrati pove, kdaj je hiša pogorela). Starejša zgradba je tudi dan. Valenčakova gostilna,³, ki je bila svojčas lončarija. Ježovnikova hiša⁴ spada tudi med starejše zgradbe. – Novejše zgradbe so nastale sledeče: enonadstropno hišo, sedaj Valenčakovo trgovino,⁵ je sezidal trgovec Mahan, zato se je reklo pri Mahanu. Prej je stala tam majhna hiša. Okrog nje so zgradili novo poslopje in šele potem hišo podrli, zaradi česar so ljudje v šali govorili, da zida Mahan trdnjavo. – Dan[ašnjo] Tischlerjevo hišo⁶ je zgradil trgovec Karl Tischler. Prej je stala tam kmetska hiša, kjer se je reklo pri Vrbanu. – Tudi na prostoru dan. Gollove hiše⁷ je prvotno stala majhna hiša, reklo se je pri Pergerju. Perger je bil tudi lastnik dan. Hanzlovega mlina.⁸ Bil je Jožef Perger tudi poštar. Od Pergerja se je poštni urad preselil v sed. Pibernikovo hišo⁹ (mesarijo), potem pa v Lemplovo hišo,¹⁰ sed. last Cirila Tajnška v tkim. Pomarančevi vasi (ker je »Lemplka« prodajala južno sadje). Po smrti je bilo Pergerjevo prodano na dražbi, vse skupaj je kupil Pavlinc za 2800 gl. Poslopje v trgu je potem prodal Gollu, ki je bil že deset let prej poštar. V prostorih dan. pošte¹¹ sta bila nekaj časa trgovca Graseli in Justin. Graseli je odšel na Dolenjsko, Justin pa je kupil od Falenta – Kotnika sed. Tišlerjevo podružnico, tkim. Demšičevo [hišo]¹² na vogalu. Justin je hišo prodal staremu Špenku (Gašper Skaza), ta pa Tišlerjevi vdovi, pozneje poročeni Demšič. – Hiša krojača Obuja¹³ pri cerkvi je bila prvotno Jeračeva ledenica, Martin Obu jo je odkupil za 300 gl. in na isti zgradil [novo]. – Sed. hiša, last Jos. Obu, je bila kmetska hiša [vulgo pri Muhu],¹⁴ last Janov. To hišo je kupil trgovec Josip Mahan in jo prodal žpk. Smrečniku, po njegovi smrti pa [jo je kupil] Jos. Obu. – Na mestu sed. enonadstropne hiše, last Marjane Rak, je prej stala mala hišica,¹⁵ ki je bila last peka Weidlicha (Bajdliha). Ta jo je prodal Mahanu, on pa Raku, ki je sezidal hišo. – Pek[ovski] pomočnik Zakošek iz Poljčan je kupil od Golla sejmišče¹⁶ in tam zgradil ozko enonadstropno hišo, sedaj last Ivana Skaza, mlinarja. – Sedanja Šalovenova hiša¹⁷ (lastnik Goll) je bila menda prvotno kovačija. Kupila sta jo Matevž Šaloven (iz Stare vasi) in Barba Kotnik (Falentova). Njun sin je postal sodnik (preds. okr. sodišča v Celju); brat trgovski pomočnik, sestra pa je poročila učitelja Trobeja¹⁸ (imela štiri otroke, od katerih je eden postal župnik. Bil v Ameriki.). – Sedanjo Vutijevo [hišo]¹⁹ je sezidal Paher iz Mozirja, sedlar; selišče kupil od Bizjaka. Njemu prodal nazaj, ta pa Jos. Buteju, ki se je pustil preimenovati v Wutti-ja (njegov stric pos[estnik], Slovenec v Kotljah). – Sedanjo Zofkino gostilno²⁰ je prvotno sezidal neki Nemec (Gupfleitner) iz Gor. Štajerskega, ki se je poročil z Ma[r]kovo. Sin Franc je v neki povodnji pri reševalnih delih utonil. – Sedanjo Sibilovo hišo²¹ pri cerkvi je zidal Jurij Kvartič 1870. leta. Vdova po Pergerju, [ki] se je poročila z Muhovim Kajtanom, [je] kupila od Kvartiča hišo, ta pa jo je prodal Patrnevžu, on žagarju Cesarju, ki jo je dal za dediščino [svoji] hčerki. – Pri Smodišu²² se je prej reklo pri Dominu in je bila tam gostilna. – Sedanja hišica med Vutijevo in ogelno hišo Marjane Rak je bila nekdaj kolarija.²³ [Lastnik] Janez Oblišer je bil vrtnar v graščini, umrl v umobolnici. Sin [je hišo] prodal Raku. – Sedanji Valenčakovi trg[ovini], last Jos. Skaze, se je pr[votno] reklo pri Majercu (mala trgovinica). Trg[ovski] poslov. pri Pergerju se je poročil z Majerčevo Micko (ki je nosila še cokle). (Majerci so se pisali Dedič). Malo hišo je prezidal v enonadstropno Jos[ip] Mahan iz Celovca. Od hčera se je omožila Marija, z Lagerjem, doma iz Prevalj, ki se je zaradi slabe kupčije s hmeljem [kasneje] ustrelil. Hišo je [nato] kupil Jos. Skaza. – Sedanja Valenčakova gostilna je bila prvotno last Pečečnika, vulgo Jerač-a (tam bila gostilna in mesarija). Tja se je priženil Fran Ferder iz Šoštanja, lončar. Vdova prodala vsled zadolženosti Jos. Skazi, ta pa Antonu Valenčaku. – Sedanja Ježovnikova domačija se je prej imenovala pri Vajdetu. Od nje izhajajo mnoge imovite in ugledne rodovine v okolici: ena veleposestniki v Arji vasi, ena je bila v Št. Ilju (pri Korošcu), nekdaj pivovarna, eden se je priženil h Korenu v Št. Ilj, eden je bil Trebeliški Skaza, eden na Selah Obreza, eden pa v Šaleku Lovrenc (sed. Hrlička, gostilna na vogalu), eden v Pesju (Špenk). Sin enega izmed teh se je poročil s Povšovo iz Št. Ilja. – Bizjak – stara gostilna;²⁴ mati bila Vajdetova. Hčerko Mici je poročil Vervegov sin Josip Rak. Po njem prevzel Ivan Rak, ki je zapustil sinovino Marjani, Edvardu in Marti (umrla). – Schwarzevo [hišo]²⁵ je sezidal kovač Jos. Schwarz, po rodu Glinšekov (na sed. Rudniškem, poleg kantine). – Usnjarija Melanšek:²⁶ prej se je reklo pri Zupancu; usnjar načelnik Kolektivgenossenschafta. Hčerka poročila Vrstovšek-a, en sin je bil usnjar, en pa profesor (Karl Vrstovšek); Rudolf se je obesil, bil usnj. agent v Hercegovini (vdova živela pri Pavlincu – hčeri). Posestvo [kasneje] odkupil Melanšek. –