Po kruh iz starotrške pekarne

Po kruh iz starotrške pekarne

Cukrček iz arhiva “velenjske nostalgije”: Po kruh iz nekoč zelo priljubljene starotrške pekarne (Staro Velenje ok. leta 1955). Kruh je bila že nekoč zelo cenjena dobrina, ki je privabila širok nasmeh tudi na otroška lica. vir: Ivo Stropnik

Posestnik in gostilničar Josip Skaza – Špenk (1866-1947)

Posestnik in gostilničar Josip Skaza – Špenk (1866-1947)

O posestniku in gostilničarju Josipu Skazi – Špenku (1866-1947), dolgoletnem velenjskem županu konec 19. st. in prvih dvajset let 20. st., so lokalni zgodovinarji (za)pisali bolj malo. Kot zaveden Slovenec je pomembno zaznamoval politično življenje takratnega trškega kraja. Med drugim je bil leta 1918 med župani takratnega sodnega okraja Šoštanj prvi med podpisniki izjave v podporo Majniški deklaraciji ter v

Stari trg pred Staro Pekarno

Stari trg pred Staro Pekarno

V knjigi Staro Velenje nekoč in danes najdemo zapis: »Kjer je zdaj pekarna, je bila enonadstropna hiša, last Demšič Josipa, ter po vojni krojaška delavnica in slaščičarna.« Mlada arhitektka Lea Žižek, ki se je z zgodovino Stare Pekarne in študijsko zasnovo za prenovo ukvarjala leta 2015 med pripravo magistrske naloge z naslovom Prostori za kulturo in umetnost iz bivše Pekarne

Stara pekarna – Demšičeva hiša

Stara pekarna – Demšičeva hiša

Po smrti trgovca Tišlerja je njegovo trgovino prevzel njegov sin, vdova pa se je pred 1. sv. vojno  omožila s trgovcem Demšičem in tako svojemu sinu ustvarila neposredno konkurenco. Demšičeva sta zgradila hišo z balkonom, kjer sta imela trgovino z mešanim blagom. V njej sta bila vedno zaposlena dva trgovca in en vajenec. Demšičeva je bila kot ena najbolj cenjenih

Mlinškov zapis o zgodovini trga

Mlinškov zapis o zgodovini trga

Fran Mlinšek | IZ ZGODOVINE STAREGA TRGA [Zapisano 1929/1930] Poslopja. Splošni znak starih poslopij je nizek vhod, sploh nizek strop. še predvsem dan obč pisarna1 ali urad (letnica2 nad vrati pove, kdaj je hiša pogorela). Starejša zgradba je tudi dan. Valenčakova gostilna,3, ki je bila svojčas lončarija. Ježovnikova hiša4 spada tudi med starejše zgradbe. – Novejše zgradbe

750 let prve posredne omembe Velenjskega gradu

750 let prve posredne omembe Velenjskega gradu

Na današnji dan, 14. maja, pred 750-imi leti je bil prvič posredno omenjen Velenjski grad! 14. maja 2020 mineva natanko 750 let od prve posredne pisne omembe Velenjskega gradu. Listina namreč dokazuje, da je takrat srednjeveška utrdba, danes pa ena najlepše ohranjenih renesančnih grajskih stavb na Slovenskem, zagotovo stala že leta 1270, verjetno pa že nekoliko prej. Velenjski grad je

Kultura kot 5. element

Kultura kot 5. element

Med 16. Festivalom mladih kultur Kunigunda leta 2013 je KUD Koncentrat razpisal likovni natečaj z naslovom Kultura kot 5. element, s katerim je k razstavljanju v Pekarni povabil umetnike iz vse Slovenije. Izbrali so Anjo Podreka, Barbaro Drev, Tajo Polovšak, Marjeto Brunšek, Katarino Muller, Gašperja Kunšiča, Barbaro Pintar, Nadjo Osojnik, Sonjo Hrastnik, Uršulo Skornšek, Valerie Wolf Gang in Yuliyo Molina.

Stara Pekarna: Preporod industrije v umetnost

Stara Pekarna: Preporod industrije v umetnost

Mladi velenjski umetniki so leta 2012, ko je Velenje bilo partnersko mesto Evropske prestolnice kulture Maribor, dobili streho nad glavo s preureditvijo stare pekarne v Starem Velenju v razstaviščni in ustvarjalni prostor, rodilo pa se tudi kulturno-umetniško društvo mladih lokalnih ustvarjalcev na področju vizualnih umetnosti Koncentrat, ki se je zadolžilo za programsko vsebino nove mladinske infrastrukture – Pekarne. Kako se

  • 1
  • 2

Start typing and press Enter to search

Shopping Cart
Preskoči na vsebino