Sprehod po Starem trgu in klepet z domačini odkrije nešteto zgodb – mnoge še iz časov, ko so ravnico ob Paki še pokrivale njive in travniki. Gospa Alenka Es, ki jo Staro Velenje spremlja že vse življenje, pripoveduje, kako je bosa kot otrok hodila v mesnico. Spomni se, da jo je zeblo v stopala, ko je stala na kamnitih tleh, in kako je za pultom v trgovini čakala, da je trgovka našla želeno stvar. Posebne spomine ji prikličejo dišave stare pekarne, ki so se po trgu širile ob zgodnjih urah. V železnini je kupovala kredo z rjavimi kovanci v dlaneh. S tisto kredo so nato s prijatelji čečkali in risali po novem asfaltu. Kasneje je kot srednješolka med počitnicami merila in risala posnetke trških hiš – že takrat se je razmišljalo o prenovi Starega trga. Danes jo veseli, da trg v Starem Velenju dobiva lišp, saj se po njenih besedah: